Brižinski spomeniki (nastanek) (1 jul 972 año – 1 jul 1039 año)

Descripción:

Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula.

Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama, ki je v Freisingu škofoval med letoma 957 in 993/994. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je pridiga o grehu in povabilo k spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina.

Brižinske spomenike še danes hrani münchenska Bavarska državna knjižnica. Knjižnico so zapisi zapustili dvakrat. Leta 1970 so jih razstavili v Vatikanu,[navedi vir] maja in junija 2004 pa so bili na ogled v NUK v Ljubljani.

Añadido al timeline:

fecha: